vedeževálka -e [u̯kž (ȃ) ženska, ki vedežuje: vedeževalka ji je napovedala poroko / vedeževalka s kartami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek