vedeževálski -a -o [u̯studilsprid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek