védomec tudi vedómec -mca m (ẹ́; ọ́) etn., po ljudskem verovanju
1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh:zraščene obrvi ima, vedomec bo; vedomec mu pije kri; hlapec je z vedomci divjal vsako noč do zore; ta misel ga duši kot vedomec
2. duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka:lučka je bila vedomec
Dostopnost