• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

védomen -mna -o prid. (ẹ̄) zastar. izkušen, pameten: vedomen čebelar, voditelj / vedomne oči

védomno prisl.: ravnati vedomno
● zastar. vedomno izpustiti koga vede, zavestno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek