• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

véhast -a -o prid. (ẹ́) ki ima vehe, štrleče liste: vehasto zelje / vehasti ohrovt
● star. vehast klobuk klobuk s širokimi, povešenimi krajci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek