• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vejálnica -e [u̯ntudiln] ž (ȃ) 

  1. 1. vejalnik: stresti žito v vejalnico; ropot vejalnice
  2. 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica: z vejalnico metati žito v kot skednja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek