• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vekovéčen -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek