• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vékoven in vekóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) zastar. 

  1. 1. veke dolg, trajajoč: vekoven razvoj živalstva
  2. 2. večen: vekovni boj človeštva s smrtjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek