vél in vèl véla -o [veu̯prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) 

  1. 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke
  2. 2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož
  3. 3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota
    ● 
    ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila

vélo prisl.: velo se upogibati; prim. veniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek