veledúšen -šna -o prid. (ū ȗ) star. velikodušen: veledušen človek / veledušna podpora

veledúšno prisl.: veledušno podariti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek