velélniški -a -o [tudiu̯nprid. (ẹ̑) nanašajoč se na velelnik 1: velelniška končnica / velelniška oseba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek