vèletók -a (ȅ-ọ̑) 

  1. 1. zelo velika, dolga reka: deroči veletok; sibirski veletoki
  2. 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: veletok turistov, vozil // z rodilnikom velika količina česa tekočega: veletoki krvi / veletok sončne svetlobe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek