Tipkovnice
velíčati -am nedov. (ȋ) knjiž. poveličevati, povzdigovati: veličati lepoto narave / veličati zmago / veličati junake slavitivelíčati se bahati se, postavljati se: veličati se pred kom; veliča se, da je najbolj pameten
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost