verbalíst -a (ȋ) 

  1. 1. slabš. kdor se spretno, a vsebinsko prazno izraža: politični, sestankarski verbalisti
  2. 2. ped. kdor podaja učno snov z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti: verbalisti med učitelji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek