verístičen -čna -o prid. (í) 

  1. 1. ki pri upodabljanju, prikazovanju strogo posnema objektivno resničnost: verističen opis vojne; veristični prizori na sliki; veristična igra igralcev
  2. 2. nanašajoč se na veriste ali verizem: veristična glasba, literatura / veristični skladatelj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek