• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vérnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. pripadnik kake vere: verniki se zbirajo k molitvi
  2. 2. ekspr., s prilastkom kdor veruje v kaj sploh: verniki v nadosebne ideale, revolucijo
  3. 3. ekspr., s prilastkom vnet zagovornik, privrženec: gledališki verniki; verniki tehničnega razvoja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek