• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vérnost2 -i ž (ẹ́) 

  1. 1. knjiž. popolna podobnost, točnost: občudovati vernost reprodukcije / z vso vernostjo je upodabljal živali // resničnost, prepričljivost: zgodovinska vernost opisovanja preteklosti; življenjska vernost pisateljevih junakov
  2. 2. zastar. zvestoba, vdanost: priseči si vernost; zakonska vernost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek