veroúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na verouk: veroučna snov / veroučna knjiga / veroučna skupina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek