verováti -újem in vérovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́)
1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil:raziskovali so, kako verujejo primitivna ljudstva / ateisti ne verujejo; preganjali so ljudi, ki so verovali
2. preh. biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera:verovati v boga, posmrtno življenje ♦rel. verovati v Kristusa // biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega; verjeti:verovati v čarovnice, usodo / veruje, da črna mačka prinaša nesrečo
3. biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega:verovati v prijateljstvo, resnico, srečo / verovali so, da bodo zmagali
4. v zvezi z vbiti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa:verovati v ljudi; verovali so v delavski razred / veruje v njihovo nadarjenost
5. ekspr., z dajalnikom biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga; verjeti:mladina jim več ne veruje / ne veruje tem besedam
verujóč -a -e:pridružil se jim je, verujoč, da ga bodo pripeljali na cilj; verujoči ljudje verni; sam.: ateisti in verujoči