• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

veselják -a m (á) 

  1. 1. kdor veseljači: veseljaki so popivali cele noči; petje veseljakov
  2. 2. (po naravi) vesel človek: bil je veseljak in dober delavec; veseljaki in čemerneži



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek