vesláriti -im nedov. (á ȃ) 

  1. 1. ekspr. večkrat, pogosto veslati: veslariti po jezeru / veslari že več let
  2. 2. star. delati kot veslač; veslati: veslaril je za majhno plačo
    ● 
    ekspr. zaradi lažje hoje je veslaril z rokami je delal dolge, nesunkovite gibe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek