veslonóžec -žca (ọ̑nav. mn., zool. 

  1. 1. vodne ptice s plavalno kožico med vsemi štirimi prsti, ki so obrnjeni naprej, Pelecaniformes: potapljavci in veslonožci
  2. 2. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci; ceponožci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek