1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost:računanja, star. računanju vešč človek / vešč grščine ki dobro zna grško; star. poti vešč ki dobro pozna pot // vešč jahač, lovec
2. ki kaže tako lastnost koga:vešč udarec; vešče pisanje / ekspr.: z veščo roko voditi podjetje; ocenjevati z veščim očesom kot (dober) poznavalec, strokovnjak ● zastar. vešči ljudje trdijo o dogodku drugače ljudje, ki vedo o njem
véšče prisl.:vešče uporabljati orožje; sam.: branja in pisanja veščih nekoč ni bilo veliko