• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vetríti -ím nedov., vétri in vêtri (ī í) 

  1. 1. zračiti: vetriti stanovanje
  2. 2. s premikanjem povzročati gibanje, premikanje česa v obliki vetra: pahljače so vetrile zrak
  3. 3. ekspr. povzročati, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spreminja: napredne ideje so vetrile ozračje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek