vétrov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veter: vetrova moč / pesn. poleteti na vetrovih perutih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek