1. čut za zaznavanje svetlobnih dražljajev:vid mu peša, ekspr. ga izdaja; teh žarkov z vidom ne zaznamo; imeti dober, oster vid; okvare vida; sluh in vid / izgubiti vid oslepeti
2. zastar. videz:ohraniti lep vid / na vid se mu je zdelo vse v redu; po vidu ga ne poznam
3. star. dan, svit:kosit so odšli takoj, ko se je naredil vid / stopil je iz teme na vid / do vida, za vida priti ● pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti ♦ lingv. lastnost, značilnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; glagolski vid