vídezen -zna -o prid. (ȋzastar. 

  1. 1. navidezen: videzna premoč
  2. 2. viden: kresove so kurili na videznih krajih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek