1. samotno drevo v gorah, ki kljubuje viharjem:posedli so okrog starega viharnika; krivenčast, mogočen, suh viharnik; viharnik na robu skalnega previsa; macesen viharnik // ekspr. človek, ki je sposoben prenašati težave:fant je viharnik iz gorske doline; samotarski viharnik
2. predstavnik viharništva:pisatelj je bil viharnik in romantik; nazori viharnikov ♦ zool. viharniki srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane, Procellariidae