• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vihrávec -vca m (ȃ) ekspr. vihrav človek: otroci so bili sami vihravci / še tak vihravec se z leti umiri



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek