• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

víkanje2 -a s (ī) 

  1. 1. ekspr. vzklikanje: vikanje množice
  2. 2. star. kričanje, vpitje: iz hiše se je slišalo vikanje in zmerjanje
  3. 3. oglašanje z visokim glasom: vikanje kragulja / vikanje sove skovikanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek