víličenje in vilíčenje -a (ī; ī) knjiž. cepljenje: viličenje debla
♦ 
geogr. odtok vode z enega področja v dve porečji; bifurkacija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek