• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vínjen -a -o prid. (ȋ) ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja: vinjen človek; najti koga vinjenega; malo vinjen; bil je vinjen, ne pa pijan / biti v vinjenem stanju vinjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek