• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vírje -a s (ȋ) 

  1. 1. redko svet z izviri: hoditi po virju / virje reke
  2. 2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek