Tipkovnice
visočína -e ž (í) knjiž. višina: mlaj je presegal visočino stolpa / orel je z visočine planil na zajca / stal je na visočini in se razgledoval na vrhu, vzpetini● knjiž. niso mogli doumeti njegove moralne visočine visokosti, vzvišenosti
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost