visokoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄knjiž. 

  1. 1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi
  2. 2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja; visokomerna pesniška izpoved

visokomérno prisl.: visokomerno se vesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek