• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

víš -a m (ȋ) nar. koroško 

  1. 1. vrh, vzpetina: nad višem se spreletavajo ptice
  2. 2. v prislovni rabi, v zvezi na viš kvišku, navzgor: noge moli na viš; na viš pogledati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek