vizír -ja (í) 

  1. 1. naprava za naravnavanje navadno merilnega instrumenta na opazovani predmet, točko: vizirji na daljnogledih geodetskih instrumentov; vizir pri fotografskem aparatu
     
    voj. pripomoček iz koncentričnih obročev za namerjanje strelnega orožja na cilj
  2. 2. nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz: spustiti vizir; šlem z vizirjem
  3. 3. premični del čelade, ki varuje obraz: čelada z mrežastim vizirjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek