vizítka -e ž (ȋ) 

  1. 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika: dati vizitko; izmenjala sta si vizitki / vizitka na vratih // ekspr. kar kaže lastnosti koga: lepo pogrnjena miza je vizitka gospodinje
  2. 2. enojen ali prepognjen kartonček za krajša sporočila po pošti v kuverti: prodajati razglednice in vizitke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek