• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vlačílec -lca [lcinu̯c;tretji pomenu̯c] m (ȋ) 

  1. 1. vozilo za vleko vozil brez lastnega pogona: vlačilcu se je med vožnjo odpel priklopnik; voznik vlačilca
    ♦     voj. vlačilec topa
  2. 2. navt. ladja za vleko, reševanje ladij: vlačilec je ladjo spravil v pristanišče; morski, rečni vlačilec; krmar vlačilca
  3. 3. kdor kaj vleče: vlačilci vozičkov v rudniku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek