vodílo -a (í) 

  1. 1. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči: pomagati bolnikom je njegovo edino vodilo; držati se vodila; najvišje, življenjsko vodilo; vodilo pri prirejanju razstav
  2. 2. teh. del naprave, stroja, orodja, po katerem se kaj premika, drsi v določeni smeri: namazati vodilo; pritrditi vodilo v tla; kovinsko vodilo; vodilo filma; vodilo iz plastike; vodilo za vrv; vodilo pri žagi
  3. 3. agr. ogrodje, opora za ovijalke in popenjavke: gojiti maline na vodilih; lesena, kovinska vodila
  4. 4. knjiž. krmilo: vodilo avtomobila; kolo z zarjavelim vodilom
    ♦ 
    adm. črkovno vodilo naprava pred valjem pisalnega stroja, v katero zadene črkovni vzvod ob udarcu na tipko; les. vodilo jarma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek