vodljív -a -o prid. (ī í) ki se da voditi: kolesi sta vodljivi z volanom / otrok je v tej starosti lahko vodljiv
 
lov. vodljivi pes pes, ki na ukaz sledi lovcu, vodniku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek