vógelnik -a [gəl(ọ̑) 

  1. 1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter
  2. 2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek