1. nav. ed. oborožene sile navadno kake države:vojska ima v državi velik vpliv; opremiti vojsko z modernim orožjem; dezertirati iz vojske; stopiti v vojsko; biti v službi v vojski; močna vojska; pripadnik vojske
2. pripadniki teh sil:vojska napade, se umika; poveljnik vojske; premikanje vojsk; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno // najemniška vojska v nekaterih državah ki jo sestavljajo za plačilo najeti vojaki
3. vojaški spopad, navadno med državami; vojna:vojska se začne, konča / druga, prva svetovna vojska / star. iti na vojsko // pog. čas trajanja takega spopada:po vojski se je marsikaj spremenilo; pred vojsko je bil zaprt
4. ed., pog. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v oboroženih silah:vojska je za zdrave fante obvezna; odložiti vojsko / po diplomi je šel v vojsko // čas opravljanja take dejavnosti:pripovedovati zgodbe iz vojske
5. ekspr., z rodilnikom velika množica:vojska novinarjev; spremlja jo vojska občudovalcev ● ekspr. imela sta vojsko prepirala sta se; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti ♦ lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830; voj. služiti vojsko; kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem; stalna vojska ki jo ima kaka država v mirnem času; rod vojske