• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

volčják -a [u̯č] m (á) nemški ovčar: čistokrvni volčjak; lajanje volčjaka / nemški volčjak; pes volčjak
● nar. tam raste volčjak volčja češnja
♦ lov. irski volčjak največji hrt, uporabljan nekdaj za lov na volkove, medvede, jelene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek