volíti vólim nedov. in dov. (ī ọ́) 

  1. 1. organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu
    1. a) za določeno funkcijo, nalogo: voliti delegate, odbornike, sodnika; voliti v skupščino; voliti koga za predsednika; voliti z dviganjem rok, listki / voliti komunistično, socialistično stranko
    2. b) za določen naslov: voliti akademika; voliti univerzitetne učitelje / po preteku določenega roka koga ponovno voliti
  2. 2. jur. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: voliti komu denar, hišo / voliti v oporoki, z oporoko
  3. 3. star. izbirati: nasprotnik naj voli orožje za dvoboj / voliti med življenjem in smrtjo
     
    dame volijo v meščanskem okolju, spoštljivo, pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca

vóljen -a -o: voljeni funkcionarji; biti voljen za štiri leta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek