voščeníca -e ž (í) knjiž. voščena sveča: prižgati voščenico; svetloba voščenic
♦ 
zool. kožica na korenu zgornje polovice kljuna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek