votlína -e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor: skrivati se, živeti v votlini; mračna, vlažna votlina; votline v hribu, skalovju / kraška, podzemna, skalnata votlina / drevesna votlina duplina // tak prostor v telesu, organu: odprtine in votline / nosna, ustna votlina; prsna votlina v kateri so pljuča in srce; trebušna votlina
 
anat. lobanjska, medenična votlina; očesni votlini parni votlini pod čelom, v katerih so oči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek