vozáč -a (á) 

  1. 1. kdor se redno vozi z vlakom, avtobusom na delo, v šolo: v razredu je precej vozačev; delavci, učenci vozači
  2. 2. redko voznik (avtomobila): bil je preudaren vozač / poklicni vozač / žarg., šport. na dirki je zmagal naš najboljši vozač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek