vpísnik -a (ȋ) 

  1. 1. seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: najti podatek v vpisniku; abecedni vpisnik
     
    navt. ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT
  2. 2. kdor se kam vpiše: vpisniki v spominsko knjigo; vpisnik za izlet
     
    publ. vpisniki denarne pomoči so plačevali svoje prispevke tisti, ki so se s podpisom zavezali določen čas dajati denarno pomoč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek