• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vragomèt -éta m (ȅ ẹ́) zastar. 

  1. 1. od hudiča obseden človek: zdraviti vragometa
  2. 2. predrzen, podivjan človek: brezvestni vragomet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek